Текст книги "Sreиanja"

V RESTAVRACIJI NA PLAЋI

Veste, zelo rada opazujem ljudi v razliиnih ћivljenjskih situacijah. Zelo pogosto se mi pred oиmi razvijajo take scene, da ni filma, ki bi se lahko primerjal z njimi – po nasiиeno– sti dogodkov, po koliиini doћivljanja prisot– nih ljudi in po njihovih strasteh. Koliko karakterjev in koliko иustev! Samo pozoren opazovalec moraљ biti.

Bili smo na dopustu ob Иrnem morju. Dopust! Zaprto hotelsko obmoиje. All inclusive. Vse je vkljuиeno. To pa pomeni:

Da spiљ takrat, ko si to ћeliљ, in tudi takrat, ko si ne ћeliљ, ampak imaљ vsaj moћnost!

Da svojih otrok ne vidiљ, ker so љli k svojim novim prijateljem in so z veseljem pozabili na svoje starљe.

Da zaradi tega s svojim moћem nimaљ nepotrebnih nesporazumov zaradi otrok.

Da imaљ nenadoma veliko veliko prostega иasa.

Toda najpomembnejљa je poћrtija! Saj je vendar vse vkljuиeno v ceno! Lahko jeљ neprestano, imaљ na voljo tisoи moћnosti, tako da prehodiљ vse restavracije, pregledaљ vse bare in bifeje, sam sebe prepriиujeљ, da to sploh ni obrok, temveи samo pokuљnja nove hrane, mala malica, poteљitev radovednosti, spoznavanje novih receptov … Skratka: sama sebi lahko dovolim, da se malo razvajam.

To jutro sem se odloиila, da bom junakinja in da bom preizkusila, kakљna je danes morska voda. In seveda, preden grem v vodo, se moram nujno nekoliko okrepиati.

Hotel s petimi zvezdicami na obali. Skoraj ob nogah ti pljuska morje. Odprta terasa z mnoћico skrbno urejenih mizic. Po temeljitem razmiљljanju se odloиim za palaиinke in kavo. In: иudeћ – v mnoћici laи– nih mi je celo uspelo najti prazno mizo. Uћivam v tem, da niи ne delam, uћivam svojo svobodo.

Pri sosednji mizici na desni strani je nek moћakar ћe skoraj pojedel svojo porcijo ocvrtih jajc. Star je okoli petdeset let in zaиenja postajati pleљast. Njegov trebuљиek je ћe kar okrogel. Opazujem ga, kako ћveиi hrano, njegova celotna podoba kaћe na to, da v tem procesu izjemno uћiva. Vse je na voljo, vse je zastonj, vse lahko poskusi. Morda je konиno ostal brez vsakdanjega nadzora svoje ћene in si zdaj lahko privoљиi vse, brez slabe vesti in nerganja. On razume, da si lahko celo podaljљa ta uћitek.

Moћakar ima v ustih љe zadnji griћljaj cvrtja. Udobno se nasloni na naslonjalo stola, se zastrmi v svojo mrzlo kavo in praz– ne kroћnike na mizi, zamiљljeno potegne skodelico s kavo k sebi in jo takoj zatem odri– ne. Gleda v daljavo, proti sladicam in palaиinkam, poиasi vstane in gre po naslednji kroћnik.

Istoиasno pride k sosednji mizi ћenska. Tudi ona ima ћe dobrih petdeset let. Tudi ona se je ћe zavila v odveиne kilograme. Lanske enodelne kopalke so ji ћe premajhne in pre– veи stiskajo njen mehki hrbet, toda na trebuљиku se lepo raztegnejo, tako da so љe kar udobne in jih zato љe ni vrgla v smeti. Svoje ћivo rdeиe pobarvane lase si je spela z lasnico in si na glavo posadila slamnik. Iz spoљtljivosti do restavracije si je okrog bokov navezala napol prozorno ruto. Pribliћala se je svoji mizici z velikim kroћnikom v roki, na njem pa nova pridobitev: tri zelo zaћelene tople hrenovke z gorиico in dva kosa belega kruha. Ћenska je poloћila kroћnik na mizo, malo premaknila stol, da bi lahko иim bolj udobno sedla nanj, toda v tistem trenutku se je na nekaj spomnila in odloиno stopila proti hladnemu bifeju.

Ravno takrat se je k svoji mizi vrnil sreиni moћakar. Na kroћniku je prinesel z ljubeznijo izbrane tortice in kroћnik sveиano poloћil na svojo mizo poleg kave. Nato se je udobno usedel na stol, s hrbtom obrnjen proti sosednji mizi, na kateri so bile hrenovke. Njegovo pozornost je pritegnila lepa mlada mamica z otrokom.

Hrenovke na sosednji mizi so ostale brez nadzora. V tem trenutku je nesramno debel galeb najprej lepo zakroћil nad kroћnikom, nato pristal na mizi in pogledal hrenovke, kot bi premiљljeval o tem, kako bi lahko zagrabil иim veи hrenovk hkrati. Galeb ni premiљ-

ljeval predolgo, a ravno dovolj, da ga je opazil natakar, ki je stekel proti njemu in godrnjaje zaиel mahati s prtiиkom.

Galebu je kljub natakarjevemu mahanju s prtiиkom uspelo s kljunom zagrabiti dve hrenovki in odleteti. Na љiroko je zamahnil s krili in se z njimi ravno toliko dotaknil vazice z roћami na mizici, da se je le-ta prevrnila. Galeb je bil ћe v zraku, ko je natakarju uspelo, da ga je s prtiиkom udaril po repu. Zelo razburjen in malo prestraљeni galeb je zakriиal in obe hrenovki sta mu iz kljuna padli na moћakarjev kroћnik s torticami, in to tako, da je ena od hrenovk padla vmes med tortici, druga pa se je kot okras zarila navpiиno vanje.

Natakar je bil preveи zaposlen z bojem z galebom, da bi opazil dekoracijo na sosednjem kroћniku, ki jo je sproћil prestraљeni ptiи. Bil je namreи zelo ponosen nase in jezen na predrznega galeba. Poиasi se je vrnil na svoje staro mesto.

Tudi moћakar, zaposlen z nadzorovanjem gibanja lepotice z otrokom, zaиuda ni sliљal hrupa za svojim hrbtom. Toda otrok se je igral z ћogo in je stekel za njo za trafiko, njegova mamica pa za njim. Ko sta ћenska in otrok izginila iz moћakarjevega vidnega polja, se je ta obrnil proti svojemu kroћniku, zavzdihnil in vzel vilice, da bi spet uћival v svojih torticah. Љele takrat se je zastrmel v instalacijo na kroћniku.

Hkrati se je ћenska s prosojno ruto okrog bokov vrnila k svoji mizi z novim kroћnikom; naљla je prevrnjeno vazico z roћa– mi in umazan prt, opazila pa je seveda tudi to, da njenih hrenovk ni. Zmedeno se je zaиela ozirati naokrog in zaиela pogledovati proti sosednjim mizam, da bi naљla pomoи ali razlago dogodkov, dokler se ji pogled ni ustavil na moћakarju, sedeиim za sosednjo mizico, pravzaprav na njegovem kroћniku, kjer so med smetano in torticami љtrlele hrenovke. Skoraj hkrati sta se njuna obraza spremenila v osuplo zaиudenost; moћakar namreи ni mogel razumeti, kaj med njegovi– mi torticami delajo hrenovke, ћenska pa ni mogla doumeti, kaj na njegovem kroћniku delajo njene hrenovke.

Mislim, da si zdaj ћe v ћivo in slikovito lahko predstavljate, kaj se je dogajalo z jezno uћaljeno ћrtvijo. Z odprtimi usti je stala pri svoji mizici z vilicami v eni roki in s kroћni– kom v drugi, preseneиeno pogledujoи moћa– karja. Njena lica so spreminjala barvo. Videlo se je, da se je z muko zadrћevala, da ne bi izbruhnila in besno zavpila. Иe bi bila doma, v Rusiji, bi naredila pravi љkandal, ampak tu– kaj, v tujini, v hotelu s petimi zvezdicami ni ravno vedela, kako se vede иlovek v takљni situaciji.

Tako so bili na koncu vsi vpleteni ne– zadovoljni.

Debeli galeb je љe dolgo kokodajsal, ko se je premikal z ene noge na drugo in иakal na novo priloћnost za krajo.

Edina sreиna oseba ob vsem tem sem bila jaz. S hladnimi palaиinkami pred sabo, a z nasmeљkom na ustih: konиno se je nekaj zgodilo. Pred nami pa je љe ves teden dopusta in ves teden svobode…

JAJCA

«Ћe grem! Ћe grem! Odpiram! Kaj se je zgodilo? Kje gori? Kdo je?«

«Jaz sem, Vera. Ћivijo! Groza! Naredila sem grozno stvar! Kako bom ћivela naprej? Tako me je sram! Le kako se mi je lahko to zgodilo?!«

«Ћivijo! Stopi v kuhinjo. Kaj se je zgodilo?«

«Ћenja, najprej reci, da me boљ razumela; to, kar sem storila, sem naredila nehote, nisem bila dovolj pozorna. Saj me poznaљ, do zdaj se nisem nauиila niti prepirati …«

«Vem, vem … Kakљno prepiranje? Saj vendar takoj zardiљ, ko sliљiљ besedo bedak …«

«No, morda le nekoliko pretiravaљ … Veљ, da sem spoљtovana ћenska iz ugledne druћine. Sem dama. Nikoli ne bi mogla reci TAKЉNE stvari, иe se ne bi bilo zgodilo … Groza!«

«Vera, a boљ konиno povedala, kaj se je zgodilo?!«

«Da, da. Samo lepo te prosim, nikomur tega ne razlagaj. Tako zelo me je sram!

Veљ, zelo pozno sem odљla iz sluћbe. Љtudenti so imeli neke teћave in jaz sem jih morala urediti. Pri nas je vedno tako, da sem jaz kot mentorica oz. znanstvena sekretarka odgovorna za vse.

Ko sem odhajala iz sluћbe, se je ћe zmraиilo. Danes je grozno vreme: veter piha in hladno je. Vиeraj je deћevalo, danes pa je zaиelo celo zmrzovati in ceste so spolzke. Do avtobusnega postajaliљиa moram iti po klan– cu navzdol, pa saj to ћe veљ.

No, in grem in se trudim, da ne padem. Pred mano gre nek moљki in na spolzki poti lovi ravnoteћje, v roki pa v vreиki nese kakљ– nih dvajset jajc. Gledam ta jajca in si mislim: Zelo bi mi bilo ћal tega moћakarja, иe bi sluиajno padel. In ta misel me je kar prega– njala: Zdaj bo padel.’

Zaskrbelo me je zanj, postala sem ћivиna in hkrati dojela, da ne smem tako razmiљljati, saj bi ga lahko uroиila in bi resniиno padel. Sama sebe sem poskuљala prisiliti, da ne bi mislila o tem, pa mi ni љlo.

Takrat sem nekoliko pospeљila korak in ga prehitela. Prepriиana sem bila, da je to v njegovo dobro. In veљ, uspelo mi je celo, da sem nekaj иasa razmiљljala o neиem drugem.

Tako grem naprej in иez dobrih pet minut sliљim hrup in tresk. Moћakar je kljub temu padel. Obrnila sem se in ga videla, kako je obleћal na spolzki poti. Pribliћam se mu, iztegnem roko v pomoи in reиem: ‘A so vaљa jajca cela?’

Debelo me pogleda. V istem trenutku spoznam, da tisti moљki, ki nosi vreиko z jajci v roki, mirno nadaljuje svojo pot in da pred mano leћi drug moљki s љiroko odprtimi oиmi in brez besed zaradi moje nesramnosti.

A si to lahko zamisliљ? Kakљna groza! Seveda sem se veиkrat opraviиila, ampak saj razumeљ … Kako trapasta situacija! Kako bom ћivela s tem? Tako mi je nerodno! Kakљ– na sramota! Kakљna sramota!«